Po daljšem dopustniškem premoru se znova počasi vračamo v ustaljene ritme vsakdana in čas je že bil za novo objavo, kajne! Za začetek manjši Revit trik.

Ko pri postavljanju dreves na terenu potrebujemo več urejenosti in ko zgolj klikanje naokoli ni dovolj, je dober trik, da drevesa oz. drevorede modeliramo kot ograje. Drevesa so v takem primeru modelirana kot stebrički ograje (Baluster). V prazno družino stebrička “Metric Baluster-Post” najprej uvozimo družino (Load Family) drevesa, ki ga želimo in ga nato v tlorisu kot komponento (Component) vstavimo v središče stebrička. Družino shranimo in jo uvozimo v projekt, kjer ustvarimo nov tip ograje. Profile ograje (Rail Structure) odstranimo in pustimo prazno dialogno okno (Edit Rail). Pri postavitvi stebričkov, v našem primeru dreves, imamo seveda več možnosti razporeditve, tako da res lahko dosežemo skoraj kakršen koli vzorec. Edina pomankljivost tega trika je v tem, da so ograje vezane na “gostitelja” (Host), t.j. ploščo ali rampo oz. na nivo, v katerem začnemo modelirati ograjo. To pomeni, da bi v primeru bolj razgibanega terena morali ustvariti več razgibanih plošč ali ramp, ki bi približno sledile poteku terena, da bi lahko ustvarili želeni drevored na terenu.

Na spodnji sliki (klik za večjo) pa par vpogledov v posamezne korake modeliranja in končna vizualizacija.

Na zgornji vizualizaciji lahko vidite enostavni fasadni panelni sistem, ki sem ga zmodeliral s pomočjo kombiniranja oz. gnezdenja (nesting) posameznih družin. Najprej sem zmodeliral enostavno vertikalno prečko kot Generic Model družino. To družino sem nato uvozil v osnovno družino Generic Model – Line Based, kjer sem jo razmnožil z ukazom Array in parametriziral tako, da je število prečk odvisno od maksimalnega vnešenega razmika med prečkami. Načeloma bi lahko te dve družini združil v eno (Line Based), a sem se odločil za bolj razčlenjen sistem, ki omogoča še večjo kontrolo parametriziranja. V naslednjem koraku sem začel z novo družino Curtain Wall Panel, v katero sem vnesel sistem vertikalnih prečk in dodal parametre, ki kontrolirajo stranske odmik ter geometrijsko prilagajanje celotni geometriji panela. Zmodeliral sem še nosilno ploščo panela, nato pa sem panel vnesel v projekt.

Nekatere parametre, kot so material nosilne plošče, stranski odmiki in maksimalni odmiki prečk, sem definiral kot skupne parametre (Shared Parameters). Na tak način lahko panele spreminjamo kar preko popisa panelov. Večina parametrov je vrste Instance, se pravi so specifični za vsak element posebej, kar omogoča želeno različnost panelov, dočim prečke ostajajo definirane s Type parametri (značilni za posamezni tip znotraj družine oz. vse elemente istega tipa).

Na spodnjem videu prikazujem, kako lahko praktično uporabimo družino in kako enostavno je prilagajanje sistema. S klikom na sliko zgoraj ali TUKAJ pa si lahko tudi družino prenesete na svoj računalnik ter jo uporabite.

Med pomembnejšimi nastavitvami projektne predloge sigurno sodijo nastavitve debelin črt - Line Weights. Iz lastnih izkušenj iz prakse sem definiral sledeče nastavitve debelin, ki jih uporabljam.

Osnovna ideja pri pripravi debelin črt oz. peres znotraj Revita je bila, da definiram navidezno razvrstitev na 5 kategorij:

-          tanke črte

-          srednje črte

-          normalne črte

-          debele črte

-          izjemno debele oz. tanke črte

Za vsako kategorijo imamo tako načeloma na voljo tri debeline – glavno debelino in eno tanjšo oz. debelejšo. Tako so glavne številke peres, s katerimi v osnovi operiramo: 3 (tanke črte), 6 (srednje črte), 9 (normalne črte) in 12 (debele črte). Številka 1 se uporabi za izjemno tanke črte, številke od 14 do 16 pa za izjemno debele. Primer izbranih debelin za merilo 1:100 je viden na naslednji sliki.

Kot je razvidno iz slike zgoraj, sem te debeline peres nato uporabil pri določitvi obstoječih tipov črt (z izjemo dodatnih "extra" tipov). Enako sem nato ponastavil tudi vse stile elementov - Object Styles, kjer sem v večini primerov uporabil debelino 9 za prereze (cut), 6 za projekcije (projection) in 3 za skrite (hidden) linije.

Običajno sem na predstavitvah prikazal primer, kako preprosto lahko v Revitu pripravimo povsem zadovoljivo sončno študijo projekta. Tokrat pa sem se odločil, da pripravim dve kratki animaciji sprehoda po objetku, saj se mi zdi tudi tak način predstavitve projekta atraktiven in zanimiv. V primeru ravninskega sprehoda je stvar povsem enostavna za pripraviti, saj lepo poklikamo pot, po kateri se želimo sprehoditi in animacijo samo še sprocesiramo. Če pa hočemo spreminjati višine te poti, pa je stvar malenkost zakomplicirana, saj je potrebno kombiniranje tlorisnega in prereznega pogleda, da višinsko premikamo točke poti. Ampak tudi to se da in rezultat je definitivno zadovoljiv!

V sklopu dodatnih aplikacij Revit CGS Extensions pripravljamo različna dodatna orodja, ki omogočajo še dodatne funkcionalnosti znotraj programa Revit. Več o teh dodatkih napišem v kratkem, za "teaser" pa tokrat pripenjam le dve video prezentaciji dveh naših orodij iz omenjenega paketa.

ORODJE "IZBOR ELEMENTOV (FILTER)"

ORODJE "TLAK V PROSTORU"

Od letošnje CGS konference je minilo že več kot teden dni, zato je že skrajni čas, da napišem kratko poročilo oz. še tu predstavim moj del predstavitve praktične uporabe Revita in osnovnih korakov BIM projektiranja.

Z več kot 600 prijavami je bila letošnja konferenca najuspešnejša in Gospodarsko razstavišče se je izkazalo za več kot pravilno odločitev pri zamenjavi lokacije dogodka. Dogodek definitivno postaja osrednji slovenski dogodek na področju računalniško podprtega načrtovanja v gradbeništvu, arhitekturi in geodeziji.

Kot sem že omenil v prejšnjih objavah, smo se pri letošnji predstavitvi Autodeskovih BIM programov osredotočili na konkretni projekt in študijo primernosti uporabe programov Revit ter možnosti izvajanja osnovnih korakov BIM načina projektiranja.

Še enkrat se moram seveda zahvaliti arhitektki Mojci Švigelj Černigoj, ki nam je prijazno odstopila dokumentacijo za predstavljeni objekt. Pod okriljem podjetja Arhe je bila odgovorna vodja projekta objekta Ob Ljubljanici 16 – bivalni ateljeji, katerega investitor je bil Javni stanovanjski sklad MOL.

Ker je celotni povzetek predavanja malo obsežnejši sem ga pripravil kar v pdf datoteki, ki si jo lahko ogledate TUKAJ oz. s klikom na spodnjo sliko.

Predavanja na konferenci so bila tudi posneta in trenutno so še v montaži, pričakujem pa, da bomo te posnetke lahko že objavili v prihodnjem tednu.

Da ne pozabim – letos sem bil tudi prijetno presenečen, ko sem na začetku predavanja postavil moje klasično vprašanje, koliko prisotnih še ni slišalo za BIM. Niti ene dvignjene roke! Dobro, mogoče je bil kdo sramežljiv in ni hotel dvigniti roke, a kljub vsemu se očitno stvari odvijajo naprej in BIM prihaja tudi k nam. Super!

Na tem mestu bi še priložil nekaj vizualizacij obravnavanega objekta, več pa seveda lahko izveste v povzetku predavanja na zgornji povezavi.

Po opozorilu kolega moram k prejšnji objavi pripomniti, da pri RPC družinah, lahko tudi preko dialognega okna Type Properties in kategorije Render Appearance dostopimo do prikaza izgledov vizualizacij posameznih družin, v tem primeru ljudi. Tako da sem morebiti malo po nepotrebnem pripravil sliko vizualizacij posameznih ljudi znotraj družine ... A nič zato, le družino dreves si boste tako lahko ogledali na omenjeni način, saj predvidene slike vizualizacij seveda sedaj ne bom pripravljal.

Vedno pozabim, kdo je kdo v družini ljudi v Revitu. Skupaj s programom v knjižnici najdemo dve družini – žensko (M_RPC Female) in moškega (M_RPC Male). Znotraj vsake družine je več primerov oz. osebkov. Na spodnji sliki sem na hitro pripravil vizualizacije (Low kvaliteta renderiranja) vseh, tako da bom(o) vedno takoj vedeli, kdo je kdo. Klik na sliko za povečavo.

Med modeliranjem projekta, ki ga pripravljam za CGS konferenco, sem se odločil, da naslednji trik pri modeliranju stopnic znotraj Revita delim z vami tudi na blogu, saj je zelo uporaben.

V primeru, ko želimo pri klasičnih armiranobetonskih stopnicah imeti tudi ograjo kar polno armiranobetonsko, je tako ograjo najlažje zmodelirati z uporabo sten (Wall) in ne preko kombiniranja različnih parametrov ograje (Rail). Po običajnem postopku zmodeliramo želene AB stopnice (kot Monolithic Stairs). Nato vstavimo novo referenčno ravnino, ki sledi spodnjemu robu rame stopnic. Z Offset ali Move to referenčno ravnino dupliciramo na višjo pozicijo, ki predstavlja zgornji rob ograje. Ograjo zmodeliramo kot steno (Wall), nakar z ukazom Attach v prerezu (kjer sta vidni referenčni ravnini) pripnemo spodnji in zgornji rob stene na vstavljeni referenčni ravnini. Tako stena pravilno sledi stopnicam in predstavlja želeno polno armiranobetonsko ograjo stopnic.

Seveda ta uporaben trik ni primeren zgolj za predstavljeni primer, ampak imamo v praksi veliko možnih primerov, kjer za doseganje želenega cilja oblike modela sprida lahko izkoristimo možnost pripenjanja spodnjega in zgornjega robu stene na referenčno ravnino.

Ne pozabite tudi na možnosti uporabe ukazov “Cut Profile” in “Linework“, ki ju najdemo v zavihku Modify (panel Edit Linework), saj z njima enostavno v prerezih prilagodimo izgled poteka prereznih linij elementov ter s tem poskrbimo, da je dokumentacija še bolj natančna.

(Če komu uporaba teh ukazov še ni jasna, naj to sporoči, pa bom pripravil hitri tutorial uporabe.)

Po več kot enomesečni blogerski odsotnosti, je že skrajni čas, da dodam novo objavo. Tudi tokrat bo osredotočena na našo CGS konferenco 2010, saj trenutno predstavlja še največ BIM-a v mojem delu. Malo “insajderskih” novic o tem, kar pripravljamo za letošnjo predstavitev, verjetno ne bo nikomur odveč …

Ideja letošnje predstavitve je prikaz arhitekturnega modeliranja v programu Revit Architecture in nadaljna povezava modela v programu Revit Structure in tudi Revit MEP. Na tak način želimo prikazati uporabnost programske opreme Revit v tistem pravem smislu BIM projektiranja, kjer s skupnim prostorskim informacijskim modelom zgradbe sodelujejo arhitekt, gradbenik in projektant strojnih inštalacij. Več o vsebini in urnikih predavanj letošnje CGS konference lahko najdete tudi na naslovu www.cgs-konferenca.si.

Osnovna želja je bila pridobiti dokumentacijo že zgrajenega objekta z enostavno zasnovo, ki pa bi vseeno vsebovala večino glavnih arhitektonskih in gradbenih gradnikov oz. elementov. Na tak način bomo lahko preverili, kako izpopolnjene so povezave med posameznimi Revit programskimi paketi, poleg tega pa bomo imeli še vpogled v primerjavo tehnične dokumentacije izdelane po standardni AutoCAD poti in poti sodobnega Revit BIM projektiranja. V dogovoru z arhitektko Mojco Švigelj Černigoj sem tako uspel pridobiti PZI dokumentacijo projekta “Ob Ljubljanici 16 – bivalni ateljeji”, katerega odgovorna vodja projekta je bila. Projekt je bil izdelan pod okriljem podjetja Arhé iz Ljubljane in dokončan leta 2004. Naročnik je bila Mestna občina Ljubljana. Gre za objekt 6 ločenih bivalnih ateljejev za umetnike. Obstoječe stanje objekta si lahko ogledate na spodnjih fotografijah, posnetih v začetku aprila 2010.

Do konca tedna imam planirano dokončanje osnovne forme arhitekturnega modela in prvi poskus povezave v Revit Structure, tako da sem že v nestrpnem pričakovanju prvih rezultatov. Seveda vseh podrobnosti ne bom razkril, ker rajši vidim, da pridete zadevo pogledati v živo na konferenco. Rad pa takole malo “podražim”, da bo še več zanimanja za predstavitev. Za konec pa še en “skrivni” vpogled v moje trenutno delovno okolje v Revitu. Lep pozdrav do naslednjič!

Na spletni strani AECbytes sem znova prebral zanimiv članek, ob katerem se lahko le nasmehnem in si zaželim, da bi se tudi pri nas kmalu lahko bralo o podobnih projektih. Članek “BIM Technology Adoption and Implementation at MAAP” je še en izmed vrste člankov o uspešnih primerih uvajanja BIM prakse v projektantska podjetja.

Članek seveda priporočam v celotno branje, na tem mestu pa bi izpostavil nekaj glavnih poudarkov, ki jih lahko tudi običajno zasledimo pri podobnih zgodbah.

Britansko podjetje MAAP (Medical Architecture + Art Projects) je srednje veliko podjetje (za naše razmere veliko podjetje), ki pod eno streho združuje več strok predanih skupnemu končnemu cilju – skrbno načrtovanemu projektiranju zdravstvenih ustanov oz. objektov. V podjetju so naredili zavestno odločitev za prehod oz. implementacijo BIM-a v njihovo delovno prakso. Pred dokončno odločitvijo so medsebojno primerjali AutoCAD Architecture, ArchiCAD and Revit Architecture. Odločili so se za slednjega in ga začeli v sredini leta 2006 uvajati v podjetju.

V podjetju niso imeli nobenih BIM standardov, materiala ali znanja o tehnologiji. Zato so se najprej odločili za 3-dnevni strukturirani osnovni tečaj znotraj podjetja. Naslednji korak je bila odločitev za pilotni projekt, ki bo izdelan v Revitu – tu so se odgovorni pogumno odločili in izbrali precej velik projekt “Roseberry Park”, ki so ga že prvotno začeli projektirati v AutoCADu. Na tem mestu sem se seveda spomnil tudi na mojo osebno izkušnjo z začetki v Revitu, ko sem tudi sam začel s prvim projektom, ki sem ga prvotno že začel delati v AutoCADu; seveda pa je velikost in obsežnost le-tega neprimerljiva. Sicer so naleteli na težavo pri strojni opremi, ki ni zadovoljevala potreb, ki so jih potrebovali za uporabo Revita, a so kljub nepredvidenim stroškom nekako rešili problem in zamenjali tudi to. Pred seboj so imeli jasno začrtan cilj – postati eni izmed vodilnih v Veliki Britaniji pri projektiranju zdravstvenih ustanov v BIM tehnologiji. Cilj je tudi 100% BIM realizacija do leta 2010-11.

Na spodnjih dveh slikah si lahko ogledate, kaj je kot njihov pilotni projekt predstavljal projekt “Roseberry Park” – 26 506 m2 velika lokacija!

Posamezni objekti so bili zmodelirano ločeno, nato pa so vse modele združili v glavni (master) datoteki s povezanimi modeli (linked models). Modele so gradili preko uvoženih načrtov izdelanih predhodno v AutoCADu. Ker je bil to pilotni projekt in zaradi časovnega pritiska oddaje, so se odločili, da glavno načrtno dokumentacijo pripravijo v Revitu, detajle (vse kar je večje od 1:20) pa so izdelali v AutoCADu po podlogah izvoženih iz Revita seveda.

Kot enega izmed glavnih atributov tudi tokrat omenjajo zmožnost avtomatskega posodabljanja modela in načrtov (“A change anywhere is a change everywhere”), ki je navdušila vse arhitekte, ko so se zavedali, da jim po spremembi modela ni potrebno ročno popravljati vseh načrtov.

Z veseljem posebej poudarjajo, da je uporaba BIM tehnologij koristna za vse vpletene v projektu. Izpostavljajo še sledeče:

• projekti so natančnejši,
• koordinacija projektne dokumentacije je boljša,
• možne so zgodnje vizualizacije in sodelovanje projektantov različnih strok,
• avtomatično prilagajanje na spremembe na vseh nivojih,
• zmožnost izbolšanja energijske učinkovitosti in trajnosti,
• zgodnejše ugotavljanje in popravljanje kolizij,
• omogočanje 4D in 5D načrtovanja,
• omogočanje več montažne gradnje, …

Na koncu pa še slika z revizijskega sestanka z uporabo BIM tehnologij – kot slika, ki bi jo rad tudi sam čimprej doživel v živo tudi pri nas!

• ALIGN (AL = bližnjica na tipkovnici) ukaz je sigurno en izmed najpogosteje uporabljenih pri modeliranju v Revitu. Če se ga še niste navadili uporabjati, se enostavno nekajkrat prisilite in kmalu boste videli, kako uporaben res je. Uporabljate ga lahko namesto ukaza Move, celo Rotate in hkrati še skrbite za odvisne relacije med elementi z zaklepanjem. Preprost primer uporabe ukaza Align si lahko ogledate tudi na spodnjem posnetku.

• PLAN REGION. V tlorisu imate nastavljeno presečno ravnino (Cut Plane – pri nastavitvi View Range) recimo na 1m višine. Večina tlorisa je taka, kot jo hočete imeti. Problem se pojavi le na primer pri treh oknih, ki imajo višino parapeta na 1,5m, saj se na tlorisu ne prikažejo, vi pa bi to želeli. Recimo, da zaradi določenih razlogov ne morete (oz. nočete) dvigniti glavno presečno ravnino tlorisa na 1,6m, tako da bi prerezala tudi višja okna, saj bi s tem spremenili mogoče izgled ostalih elementov tlorisa. Kaj narediti v tem primeru? Uporabite ukaz Plan Region, ki ga najdete v zavihku View, v zavesnem meniju (drop-down list) ukaza Plan Views. Enostavno v sketch mode narišete del na tlorisu, kjer želite ponastaviti višino presečne ravnine, zaključite ukaz in nato v Element properties te regije ponastavite presečno ravnino na 1,6m (malo višje od višine parapeta, da prereže okno).